Mladi slovenski režiser, navdihnjen z Golimi v sedlu, je posnel nostalgično zgodbo o dveh prijateljih, ki se podata na cesto v iskanju svobode, ljubezni in samih sebe. Nagrada občinstva in vesna za najboljšega igralca na Festivalu slovenskega filma.

»Videokaseta vedno pride na pravi naslov. Ali če hočete: film vedno pride na pravi naslov. In Jezdeca, prvenec Dominika Menceja, postavljen v leto 1999 (ko je začel videokasete izrivati DVD), je film o filmu, ki najde idealna gledalca – himna filmu, ki te najde. Ki te premakne. Ki te pošlje na potovanje. Ki te transformira. Ki te pošlje naprej. Ki v tebi najde to, kar je večje od tebe. /…/ Tomaž in Anton skušata zbežati iz te slovenske gostilne, v kateri bi ju lahko ubili, toda ko prispeta do Ljubljane (»Dobro bi bilo že enkrat videti to Ljubljano«), spoznata, da tudi Ljubljana izgleda kot gostilna (ja, kot gostilna iz Golih v sedlu, če hočete), v kateri te pretepejo, ker jim gre na živce tvoja svoboda. Slovenija se je ruralizirala – in primitivizirala. V Sloveniji nimaš več kam. Nič čudnega, da so stebri slovenske samobitnosti že od nekdaj alergični na film: film te premakne – daleč iz Slovenije. ZELO ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

IMDB: 6,6

The post Jezdeca appeared first on Filmoteka.

Desetletna Moja živi v predmestju Melbourna s slovenskim očetom in nosečo dvajsetletno sestro Vesno. Ker se ne more sprijazniti z nedavno materino smrtjo, se raje pripravlja na rojstvo otroka. Upa, da bo Vesna zapolnila praznino, ki jo je za seboj pustila mama.

»Moja Vesna, tematski park tesnobe, nelagodja, žalosti, žalovanja, prebolevanja, ujetosti in napetosti, skuša tisto mučno svečano, nesproščeno, iritantno filmsko slovenščino, ki misli, da mora v vsakem stavku izreči vso Slovenijo, odrešiti s selitvijo v Melbourne, s čimer ji najde okolje, v katerem seji ni treba ukvarjati s sabo, temveč s samim filmom /…/ Sara Kern se tej filmičnosti, tej ekstatičnosti slike (in izraza), temu bogastvu ‘preprostih dogajanj’, noče odpovedati – s pomočjo direktorja fotografije Leva Predana Kowarskega /…/, poskrbi, da predmeti in ‘neme’ stvari, ki obkrožajo protagoniste /…/, oživijo in ‘govorijo’ na enak način, kot igralec govori z drugim igralcem. Kot bi hotela ekranizirati Arnheimov dictum: ‘Prikazovanje človeškega naravnega okolja je bil eden izmed dosežkov, ki so upravičili obstoj filma.’ ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

IMDB: 7,1

The post Moja Vesna appeared first on Filmoteka.

Erik je devetletni deček, ki živi v mladinskem domu. Njegova edina vez s staršema je kapa, ki jo ima ves čas na glavi, saj mu jo je spletla mama. Ves čas se mora braniti pred dečkoma in starejšo deklico, ki ga izkoriščajo in zafrkavajo. Njegova edina božična želja je, da bi šel domov. Sedemletna Lučka prihaja iz premožne družine, ki ji lahko kupi vse. Le sestrice ne. In kužka, ki si ga želi za božično darilo. A čarobni čas praznikov pripravlja presenečenje za oba. Erik je v mladinskem domu izžreban, da božič preživi pri Lučkini družini. Otroka se tako znajdeta skupaj, ne da bi hotela. Lučka se zmrduje, Erik pa v njej vidi le razvajeno deklico. Sredi noči v dnevni sobi zalotita Božička. Po spletu okoliščin se skrijeta v njegov avto in kmalu se znajdeta na ulici. Začne se prava božična pustolovščina, ki v eni sami noči obema prinese izpolnitev želja, a ne čisto tako, kot sta pričakovala.

»… Slobodan Maksimovič iz teh klišejev potegne ves njihov čarobni, osupljivi potencial, iz malih dveh, Kaje in Gaja, pa vso tisto genialno, koromandijsko, katedralsko začudenost. Kapa bo nov božični evergreen, ki ga bodo lahko vsak božič vrteli na double-billu s Štigličevo Balado o trobenti in oblaku, prvim slovenskim božičnim filmom. ZA«
– Marcel Štefančič jr., Mladina

IMDB: 7,7

The post Kapa appeared first on Filmoteka.

Scenarij in režija Goran Vojnović (Čefurji raus!, Piran, Pirano)

Odigral v Koloseju, Cineplexu, Kinodvorih in v kinih Art kino mreže Slovenije

»Film Nekoč so bili ljudje postaja iz dneva v dan bolj aktualen. Pa ne zato, ker bi bil danes v Evropi problem beguncev in migracij večji, kot je bil pred leti, temveč zato, ker smo mi iz dneva v dan vse manj človeški.« – Goran Vojnović, režiser

»Nekoč so bili ljudje je film, ki ga najraje ne bi gledali. Iz preprostega razloga: ker je v njem toliko bolečine, trpljenja, stiske v življenju ljudi, podobnih vam, da boste rekli ‘preveč je’. Toda Vojnović ni želel posneti pravljice za lahko noč ali komercialnega kiča za konec tedna. Ne, Vojnović je posnel film, ki pokaže, kako slaba odločitev vodi v še slabšo, kako vsak korak v napačno smer oži svet in možnosti za dostojno preživetje. /…/ Če ga boste zamudili, ne boste zamudili le kosa sveta, ki ga ne želite poznati, zamudili boste tudi priložnost, da s pomočjo filma spoznate, kako ne obstaja nobena religija in filozofija, ki bi lahko pomagala v trenutkih težke odločitve.«- Marko Golja, RTV SLO

IMDB: 6,2

The post Nekoč so bili ljudje appeared first on Filmoteka.

Zapuščen observatorij združi slepega astronoma Hermana in najstnika Tobija.

Priporoča Kinobalon;

Film je odigral v Kinodvoru, Koloseju in v kinih Art kino mreže Slovenije

»Mladinska drama je sveži in iskreni režijski prvenec Rahele Jagrič Pirc.« – Tina Lešničar, Delo

»Vesolje med nami prinaša podobno sporočilo kot Mali princ ali kot tista pesem od Glorie o starčku iz sosednjega bloka – marsikaj je v resnici mogoče videti šele v temi, če pogledamo s srcem.« – Lucija Čakš, Družina

IMDB: 6,7

The post Vesolje med nami appeared first on Filmoteka.

Socialna drama o ekonomskih migrantih. Prvi slovenski film, ki se je leta 1965 spoprijel s težavami, ki so jih imeli delavci iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik v Sloveniji. Slovenija je v družbeno-kritičnem filmu Jožeta Babiča videti kot »dežela brezobzirnega etnocentrizma in ozkosrčnega šovinizma« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar).

The post Po isti poti se ne vračaj (bluray) appeared first on Filmoteka.

Kultni film po romanu Vitomila Zupana Manuet za kitaro.

The post Nasvidenje v naslednji vojni (bluray) appeared first on Filmoteka.

The post Sreča na vrvici (bluray) appeared first on Filmoteka.

Ženska, ki si je otrla solze je zgodba o izgubi, krivdi in preživetju, ki na nepričakovan način preplete življenji dveh žensk z različnih koncev sveta. V filmu makedonske režiserke Teone Strugar Mitevske (Sem iz Titovega Velesa) glavno vlogo odigra nekdanja Almodóvarjeva muza Victoria Abril.

Festivali, nagrade Svetovna premiera – Berlinale 2012 (sekcija Panorama Special). Najboljša fotografija – Hercegnovi 2012. Crossing Europe 2012. Motovun 2012. Sarajevo 2012. Portorož 2012. Pusan 2013.

»Teona Strugar Mitevska je napisala in zrežirala čudovit, a boleč pogled v življenji dveh žensk, katerih poti se nazadnje križajo, pa čeprav samo bežno. /…/ Film, ki se odvija v zasneženi makedonski pokrajini ob zvokih Tabule Rase Arva Pärta, raziskuje, kako se izraža in eksplodira resnična žalost, kadar je potlačena.« – Colette de Castro, East European Film Bulletin

»Močna, izvirna zgodba o maščevanju z ubijalsko glavno igralko.«– Scott Begg, Film School Rejects

IMDB: 6,2

The post Ženska, ki si je otrla solze appeared first on Filmoteka.

Na Češkem živeči slovenski režiser Olmo Omerzu (Družinski film, Zimske muhe) z nežno ironijo pripoveduje zgodbo o uspešnem podjetniku, ki postopno izgublja nadzor nad lastnim življenjem. Premiera v glavnem tekmovalnem programu festivala v Karlovih Varih.

»Znova tenkočutna, duhovita in domišljena filmska pripoved režiserja Olma Omerzuja. Zgodba o kapitalizmu, ki ga ustavi šele infarktni splet okoliščin. Ko je Olmo leta 2012 vzbudil pozornost s prvencem Mlada noč, je morda lahko kdo pomislil, da je šlo za začetniško srečo. Z vsakim svojim novim filmom pa je dokazal, da ni tako, saj izjemno uspešno gradi svojo filmografijo. Komaj čakam njegov naslednji film.«
– Marko Naberšnik, Najboljši filmi v letu 2021, Ekran

IMDB: 5,9

The post Atlas ptic appeared first on Filmoteka.