Čefurji raus!

Marko, Adi, Aco in Dejan čamijo na klopci pred blokom na Fužinama. Marku najeda, ker je nehal trenirati, pa ker ga voditeljica ne jebe pet posto, pa ker ga bo Radovan iztambural, če izve, da je nehal trenirati. Adiju mori, ker se mu je burazer Sanel zadrogiral, pa ker Mirsadu dol visi za to in raje guzi kelnerice nekje v Avstriji. Acotu teži Makarovićka, on pa bi rad prefukal Damjanovića. Dejan se je uprpil, ker se hoče Sonja preseliti v Slovenske Konjice. Potem uletijo cajkiči. In njihov svet začne počasi razpadat na prafaktorje.

»Pozabljamo kako krhke in ranljive so družine priseljencev, ki so v tujem svetu odrezane ne le od svoje kulture, temveč tudi od svojih sorodnikov in prijateljev. Otroci v teh družinah so pogosto prepuščeni sami sebi, ker so njihovi starši enako nebogljeni kot oni sami. Izgubljeni v svetu njim nejasnih pravil, družbenih norm in običajev. In če starši ne vedo prav dobro, kaj smejo in česa ne, težko svetujejo svojim otrokom. Tem tako preostane le ulica in njena “pravila”«.