Jimmyjev dom

Leta 1921, na pragu irske državljanske vojne, je Jimmy Gralton na podeželju zgradil kulturni dom, kamor so prihajali mladi, da bi se učili, razpravljali, sanjali, predvsem pa plesali in se zabavali. Medtem ko je priljubljenost zbirališča naraščala, je njegov socialistični in svobodomiselni sloves pritegnil pozornost cerkve in politikov, ki so Jimmyja prisilili, da je zaprl dvorano in zapustil državo.

Deset let kasneje, na vrhuncu gospodarske krize, se Jimmy iz Združenih držav vrne v domačo vas, da bi materi pomagal skrbeti za družinsko kmetijo. Kulturni center, zapuščen in prazen, kljub prošnjam lokalne mladine ostaja zaprt. A bolj ko se Jimmy vključuje v skupnost in bolj ko opazuje revščino in naraščajoče kulturno zatiranje, bolj se v njem prebuja duh voditelja in aktivista. Odloči se, da bo ponovno odprl dom.

Ken Loach se v svojem domnevno zadnjem velikem projektu – živahnem, poskočnem in upanja polnem Jimmyjevem domu – poklanja svobodomiselnemu duhu, ki ga je na Irskem tridesetih let utelešal politični aktivist Jimmy Gralton, predvsem pa nas spomni na to, da v kriznih časih ne smemo pozabiti na ples, smeh in dobro voljo.