Kavboj brez miru

Harry Collings (Peter Fonda) se v družbi svojega prijatelja Archa (Warren Oates) po sedmih letih vrača v civilizacijo, domov, na svojo farmo, za katero je medtem skrbela njegova žena Hanna (Verna Bloom), ki je za delo najemala moške in z njimi po potrebi tudi spala. In tudi Harry lahko postane le njena najeta roka, le »hired hand«. Kavboj brez miru, ki ga je po scenariju Alana Sharpa posnel Peter Fonda, je kultni, elegantno počasni, eliptični, lakonični, transcendentalni antivestern, poln refleksivnih tišin, halucinantnih prelivov, slow-motionov, peščin, rajskih oaz in bendžo-sitarskih ritmov Brucea Langhornea. Fotografija Vilmosa Zsigmonda, največjega ameriškega impresionista, ki naravnost hipnotično – in pogosto z dvojnimi ekspozicijami – lovi razsijano novomehiško puščavo, zažgano prostranstvo, psihedelično sonce in pastoralne sončne krogce, ne pušča nobenega dvoma, da sta Harry in Arch našla svobodo, »veliko modro prerijo«, ki sta jo iskala, toda ko se iz »božjega vrta«, iz divjine, ritualno vračata v civilizacijo, se ne gibljeta proti svobodi, ampak proč od nje. Po sedmih letih sta videti kot fantoma svobode, kot hladni karikaturi mitologije, ki ju je odpeljala v svobodo – in na koncu v pogubo. Lahko ju potegneš iz divjine, toda ne moreš potegniti divjine iz njiju. Kavboj brez miru, alias Hired Hand, je hipnotična klasika kontrakulture, dragulj iz sedemdesetih, ko so bili filmi umetnost trenutka.