Lore

Po padcu Nemčije leta 1945 in zajetju nacističnih staršev se najstnica Lore z mlajšimi brati in sestrami odpravi na 900 kilometrov dolgo pot proti hiši svoje babice. Medtem ko se prebija skozi od vojne razdejano pokrajino, se sooča z lakoto, pomanjkanjem in lastno prebujajočo se spolnostjo. Da bi preživela, mora zaupati človeku, za katerega so jo vse življenje učili, da ga mora sovražiti.

»Otroci, ki jih vodi 14-letna Lore, /…/ krenejo na ‘marš smrti’, na dolgo, ritualno, agonično potovanje, na 800-kilometrsko pešačenje k svoji babici, tako da izgledajo kot Rdeče kapice v črnem gozdu bratov Grimm. In ko se prebijajo skozi zelo ekspresionistične, nasičene, gotske, grimmovske, sturm-und-drangovske nemške gozdove, srečujejo raznorazne izzive, ki preizkušajo njihovo nedolžnost /…/, toda bolj ko jih spoznavamo, bolj spoznavamo globino njihove nacistične indoktriniranosti. /…/ Ideologija žre otroke. Lore izgleda kot nadaljevanje Hanekejevega Belega traku, ali bolje rečeno – kot Hanekejeva reimaginacija mjuzikla Moje pesmi, moje sanje. Le da je von Trappovih otrok več. ZA.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina