Sever

Smučar Jomar doživi živčni zlom. Po odpustu iz psihiatrične bolnišnice se izolira od ljudi in zaposli kot čuvaj slabo obiskanega smučišča nekje na jugu Norveške. Golta tablete, kadi marihuano in veliko pije. Potem nekega dne izve, da je morda oče štiriletnega otroka, ki skupaj z materjo, Jomarjevo nekdanjo punco in razlogom za njegov živčni zlom, odrašča nekje daleč na severu države.

Novopečeni oče požge svojo kolibo, si oprta petlitrsko plastenko žganice, zajaha motorne sani in se odpravi na sever, na čudno in poetično potovanje prek zasneženih prostranstev Norveške.

Na tej hipnotični odpravi prek nadrealnih arktičnih krajin Jomar nenehno srečuje sorodno nežne in zbegane duše, ki mu pomagajo, da vztraja na svoji poti proti svetlejši plati življenja.

Rahločuten, duhovit, zasanjan in žanrsko neopredeljiv film, ki ga dejansko še najlepše opiše promocijski slogan: Antidepresivni film ceste – brez ceste!