Splav meduze

Film se spopade z atmosfero iz dvajsetih let našega stoletja. Glavni junakinji sta učiteljici Kristina in Ljiljana, izgubljeni sredi širine vojvodinske pokrajine. Prva je Slovenka, druga je Srbkinja, obe pa sanjata o novem življenju v velikem mestu. Film je od začetka do konca obogaten z literarnimi in vizualnimi elementi dadaizma in nadrealizma. Zgodba sama po sebi ni pomembna, toda podobno kot pri ubežnikih na Gerricaultovem splavu, Meduza, ki je klasični primer francoskega slikarstva iz obdobja romantike, je glavni poudarek na možnosti za napredek znotraj nereda. Glavno vprašanje filma pa je, ali je avantgardizem imel smisel na Balkanu?