Telo

Mrliški oglednik Janusz in njegova hčerka Olga se vsak po svoje, bolj ali manj neuspešno, soočata z izgubo Olgine matere. Moški z otopelostjo in cinizmom sledi svoji dnevni delovni rutini, medtem ko ima Olga vse večje težave z bulimijo. Ko dekle zaradi motenj hranjenja pristane v bolnišnici, se v družinsko dinamiko vmeša psihoterapevtka Anna, ki je pred leti izgubila otroka in je prepričana, da lahko komunicira z umrlimi.

Poljska režiserka v tragikomični psihološki drami preplete usode treh posameznikov – mrliškega oglednika, njegove bulimične hčerke in njene terapevtke – ter tri raznolike poglede na vprašanja telesa in duha. Srebrni medved za najboljšo režijo na lanskem Berlinalu.

»/…/ Telo, poljska obešenjaška obdukcija sodobnih odnosov do telesa. /…/ Posmrtno življenje, ki ga kliče Telo, še najbolj spominja na cyberspace, v katerem si ljudje oddahnejo, saj lahko tam živijo brez telesa, anatomije in anoreksične tesnobe, kot del globalne cyber zavesti, kot dadaistični menihi, hedonistični pogani, anarhistični profeti, eterični nekromantiki in fraktalni boemi, vzvišeni kritiki družbe, zunanjega sveta, “omejene” realnosti in telesa.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina