Večna ljubimca

Zgodba pripoveduje o Adamu in Evi, ranljivih in rahločutnih vampirjih, ki se ljubita že stoletja. Adam je samotarski glasbenik, ki skrit pred svetom med ruševinami sodobnega Detroita obupuje nad zatonom človeške civilizacije. Eva, razpeta med maroškim Tangerjem in svojim večnim ljubimcem, zgodovino človeštva spremlja že 3000 let in optimizem raje črpa iz narave. Oba sta omikana intelektualca, strastna ljubitelja glasbe, literature, znanosti, poslednja pripadnika stare šole. Svoj divji gon sta se naučila krotiti. Za preživetje ne ubijata. Toda zombiji – kot pravita ljudem – niso zastrupili le svojih zalog vode, temveč tudi lastno kri, ki ostaja pogoj za preživetje nesmrtnikov.

Večna ljubimca nista Jarmuschev vampirski film, kot bi morda pričakovali, pač pa je žanr le udobno obrabljen usnjeni kavč, nadvse prikladen za to filmsko meditacijo o umetnosti, vednosti, spominu, nesmrtnosti in enigmi večne ljubezni, polno hipnotičnih glasbenih vibracij, čutnih podob, značilno čudaškega humorja in pomenljivih (samo)referenc.