Bergman: eno leto, eno življenje

V šestletnem obdobju sredi dvajsetega stoletja se je v svetu filma zgodilo nekaj edinstvenega. Suhljati Šved Ingmar Bergman je v svojih poznih tridesetih vstopil v mrzlično obdobje filmske ustvarjalnosti. V letih od 1957 do 1963 je posnel nekaj največjih klasik v zgodovini filma, režiral vrsto gledaliških in radijskih iger ter šest televizijskih filmov. Med svojimi sodobniki ostaja Bergman cineast brez primere.

Režiserka Jane Magnusson (Trespassing Bergman) vzame pod drobnogled leto 1957, eno najbolj plodnih v življenju in ustvarjanju Ingmarja Bergmana, ter skozi arhivske posnetke in številne intervjuje z režiserjevimi sodelavci in sopotniki razgali resničnega moža za mitsko podobo filmskega velikana. Film je bil ob praznovanju stoletnice Bergmanovega rojstva premierno prikazan v prestižni sekciji Cannes Classics.

»Če vam uspe doseči, da običajni ljudje za trenutek obmolknejo, ko se dvigne zavesa; si po ogledu filma napravijo sendvič, sedejo za kuhinjsko mizo in se pet minut pogovarjajo; če nekoga nenadoma oblije občutek sreče ter med vračanjem domov iz kina v mislih podoživlja prizore filma; če nekdo zajoče, je pretresen, plane v smeh, se počuti bolje ali slabše – če se film človeka na kakršenkoli način dotakne, potem je zagotovo izpolnil svoj namen.«
– Ingmar Bergman